Ljubljansko barje je že od nekdaj tarča okoljskih vandalov. Stanje se zaradi ozaveščenosti ljudi sicer izboljšuje, a že kratek sprehod mimo Mestnega parka Rakova Jelša razkrije brezbrižnost nekaterih ljudi. Kupi gradbenega materiala, azbestne kritine, starega pohištva, med odpadki se najdejo celo odslužene kopalniške kadi, pečice in sesalniki. Koliko kršiteljev so inšpektorji zalotili pri delu in koliko so jih oglobili?
Zgolj nekaj sto metrov hoje je bilo potrebnih, da smo med Mestnim parkom Rakova jelša in Krajinskim parkom Ljubljansko barje naleteli na prve kupe smeti, ki se raztezajo na več kvadratnih metrih. Azbestne plošče, pohištvo, vzmetnice, gradbeni material, odsluženo pohištvo, bela tehnika in še bi lahko naštevali.
Namesto da bi smeti zastonj odpeljali na enega od zbirnih centrov — prvi je zgolj štiri kilometre stran —, kršitelji odpadke raje zalučajo kar na območje Nature 2000, največjega mokrišča v tem delu Evrope in izjemno ranljivega habitata. Ne le da kupi smeti kazijo pogled na naravo, “odpadki vsebujejo različne nevarne snovi, zato nelegalna odlagališča predstavljajo potencialno grožnjo okolju in ljudem ter negativno vplivajo na kakovost bivanja. Najbolj negativen vpliv imajo na vodovarstvena območja, s tem tudi na kakovost pitne vode, ker lahko nevarne snovi prodrejo v podtalnico in onesnažijo vire pitne vode”, opozarjajo na ljubljanski občini.
Številni okoljski vandali odpadke, še posebej električne kable, tudi kurijo. Tako namreč pridejo do bakra. “S tem se strupene snovi sproščajo v zrak in tudi v tla,” pravijo na občini.
Koliko črnih odlagališč je v tem naravnem rezervatu, v javnem podjetju Krajinski park Ljubljansko barje ne vedo. Tudi Ekologi brez meja, ki bdijo nad registrom divjih odlagališč v Sloveniji, pravijo, da podatki za Ljubljansko barje že nekaj časa niso bili posodobljeni, zato korektne ocene stanja ne morejo podati.
A dejstvo je, da je to območje že od nekdaj tarča okoljskih vandalov. Zadnji dostopni podatki so stari 16 let, ko so popisovalci na celotnem barju našli 466 odlagališč odpadkov, njihovo skupno količino pa ocenili na okoli 90.000 kubičnih metrov, ki so pokrivali skoraj 14 hektarov. Povedano drugače: z odvrženimi odpadki bi lahko napolnili kar 30 Velikih dvoran v Postojnski jami. Po besedah zaposlenih v krajinskem parku se razmere — zlasti zaradi ozaveščanja ljudi — sicer izboljšujejo, še vedno pa največ smeti ljudje odvržejo prav ob Rakovi jelši.
“V zadnjem času vse večji problem postaja odlaganje zemljine, izkopnega in gradbenega materiala na mokrotne travnike in druge površine v krajinskem parku, kar povzroča trajno izgubo ogroženih habitatnih tipov in vrst, ki se na njih pojavljajo. Odlagališča predstavljajo tudi žarišča pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlin, ki s svojim intenzivnim širjenjem prav tako povzročajo izginjanje ogroženih vrst in njihovih habitatov,” pojasnjujejo v Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Če kršitelja nihče ne zaloti, mora za odpadke poskrbeti lastnik zemljišča
Na kršitelje na območju Ljubljanskega barja prežijo tri različne institucije: občinski inšpektorji, inšpektorji za okolje in energijo ter naravovarstveni nadzornik iz krajinskega parka.
“Na zemljiščih Mestne občine Ljubljana nadzor izvaja občinski inšpektorat, na zemljiščih v lasti Republike Slovenije pa inšpektorat za okolje in energijo. Na zasebnih zemljiščih je pristojnost nadzora deljena, in sicer občinske inšpekcije nadziramo nelegalno odlaganje komunalnih odpadkov, državna inšpekcija pa vseh ostalih,” so pristojnosti vsakega organa pojasnili na ljubljanski občini.
Samo na zemljiščih, ki so v lasti ljubljanske mestne občine, so letos zgolj na območju Rakove jelše našteli pet lokacij črnih odlagališč. Javnemu podjetju Voka Snaga so naložili odvoz smeti, kazen — 1.000 evrov za fizično osebo — pa po žepu ni udarila nikogar. Kdo je krivec, namreč niso ugotovili.
Okoljski inšpektorji vodijo zgolj statistiko za odpadke na območju celotne države, zato nam na vprašanje, koliko kršiteljev so kaznovali na območju barja, niso mogli odgovoriti.
Poleg dveh inšpektoratov stanje na terenu spremlja tudi naravovarstveni nadzornik, opozarja na varstvene režime in ugotavlja kršitve predpisov. Tudi ta opozoril ali glob ne izdaja, “saj so kršitelji običajno neznani”, pravijo v krajinskem parku.
Še več: če kršitelj nekomunalne odpadke odvrže na zemljišče v zasebni lasti in ga pri tem nihče ne zaloti, mora za kup smeti poskrbeti lastnik zemlje in odvoz plačati sam.
Smetenje v naravi se podjetnikom izplača
Pred leti je ljubljanska občina težavo črnih odlagališč skušala rešiti tako, da je podjetjem omogočila, da gradbene odpadke na deponijo vozijo zastonj.
“Podjetja so možnost brezplačnega odlaganja izkoriščala in nam polnila deponijo. Zato bodo zanje te storitve zdaj plačljive,” je februarja napovedal direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik in dodal, da so podjetniki odpadke vozili celo iz okolice Litije. “Nelogično je, da neko podjetje gradi šolo ali pa vrtec v Litiji, nato pa gradbene odpadke brezplačno odvaža v Ljubljano,” je takrat komentiral ljubljanski župan Zoran Janković.
Zato od prvega marca en kilogram mešanice betona, opeke, ploščic in keramike stane 0,07 evra, kilogram azbestnih odpadkov 0,43 evra, kilogram drugih nekomunalnih odpadkov (npr. izolacija) pa 0,42 evra. Številna podjetja in samostojni podjetniki tega ne želijo plačati, zato odpadke raje odvržejo v naravo, saj vedo, da je možnost, da bi jih pri delu zalotili inšpektorji, majhna.
Velikokrat se zgodi, da okoljske vandale sicer opazijo občani, a zaradi strahu ne ukrepajo. Zato sta tako Polutnik kot Janković občane februarja pozvala, naj kršitelje prijavijo. “Samo tako bomo lahko ustrezno ukrepali, gre za skrb za naravo in okolje,” je dejal Polutnik. Janković je ob tem dodal, da so kazni za kršitelje že zdaj visoke, “če bo treba, pa jih bomo še dvignili”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje